ZMAGO PUHAR

Iz obrazložitve:

ZMAGO PUHAR, rojen 1952 v Kranju, je bil po končani gimnaziji sprejet na Akademijo za likovno umetnost, kjer je študiral pri profesorjih Borčiču, Didku, Berniku in Jemcu. Diplomiral je leta 1977.
V več kot 30 letih ustvarjalnega dela je pripravil preko 50 samostojnih razstav v Kranju, po Sloveniji in v evropskih državah, dvakrat pa tudi v New Yorku. Poleg tega je sodeloval v številnih skupinskih likovnih projektih, največkrat skupaj z likovnim društvom Kranj, ki redno promovira slovensko ustvarjalnost na razstavah doma, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in drugje.
Že od diplome se posveča heterogenim likovnim aktivnostim. Je slikar, oblikovalec, grafik, fotograf in likovni pedagog. Kot pedagog svoje visoko strokovno znanje in izkušnje radodarno predaja drugim, predvsem mlajšim. Tako je vso dosedanjo kariero likovnega ustvarjanja velik del časa posvečal poučevanju učencev iz Kranja in okolice – najprej na Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj, nato pa na Javnem skladu kulturnih dejavnosti v Kranju, najprej kot likovni pedagog in nadalje kot vodja likovnih dejavnosti. Številnim generacijam učencev je ostal v spominu kot karizmatičen človek z izjemnim likovnim in splošnim znanjem ter smislom za pedagogiko. Od marca 2007 se likovnemu izobraževanju vseh generacij predaja v lastnem ateljeju Puhart v Kranju, kjer je v okviru novoustanovljenega družinskega podjetja kot prvi v Kranju uvedel svojevrstne celoletne programe likovnega izobraževanja za odrasle. Uspešnost in priljubljenost njegovega pristopa do likovnega poučevanja potrjujejo številni zadovoljni obiskovalci in strmo naraščanje vpisa v likovno šolo Puhart, ki je že v drugi sezoni prestopilo številko 100.
Kot slikar se je v slovensko in splošno likovno zakladnico zapisal kot inventiven slikar s popolnoma samosvojim likovnim jezikom. V njegovih potezah slutimo izjemen talent, znanje, dar opazovanja in dolgoletno urjenje lastnega likovnega izraza. Puharjeva dela razodevajo, kako pomembni so mu temeljni elementi likovne stvaritve – risba in barve. Njegove čvrste kompozicije prekipevajo v življenskem ritmu in nam prinašajo osebne, včasih neprepoznavne poglede na otipljivo realnost, a vedno v premišljeno organiziranem likovnem prostoru. V zakulisju njegovih slik je trdo delo, a vse se zdi  kot likovna igra. »V ponavljanju barv, beleženju sorodnih oblik oz. puščanju sledi, v njihovem prepletanju in večkratnem vključevanju na odrske kulise je čutiti dinamiko in živost. Prav zaradi tako organiziranega slikovnega odra v Puharjevi izpovedi zaslutimo še eno dodatno dimenzijo. To je čas. In kaj bi si sploh lahko še želeli ? Avtor nam je pričaral prostor. In čas. Obe razsežnosti pa je odel v barvit opoj. Če je barva tista, s katero izražamo čustva, občutke in razpoloženja, potem so Puharjeve slike prežete prevsem s svetlobo, s soncem, optimizmom, srečo, ljubeznijo, včasih s komaj sluteno, vendar žal v resničnosti vselej prisotno drugo, drugačno platjo življenja. A v njih je veliko tistega, kar je lepega za oko, kar balzamično učinkuje na dušo; pa tudi tistega kar nas vodi v neslutene globine, v iskanje pomenljivejšega, pomensko globjega. Na njih so vidne neštete sledi, morda začrtane življenske poti. So življenje samo, njegova resničnost, vizija in iluzija.« (Anamarija Stibilj Šajn). Zaradi vsega naštetega so njegove slike zelo priljubljene, Kranjčane pa nas še posebej navdušujejo Puharjeve inovativne, prepoznavne upodobitve mesta Kranj.
Poleg likovnih del je v naš prostor doprinesel tudi nekaj čudovitih grafičnih izdelkov, med katerimi izstopa grafika »Silhueta« mesta Kranj, s katero je leta 2007 zmagal na natečaju za najboljši spominek Mestne občine Kranj. Nepozabni pa so tudi njegovi številni plakati za lutkovne predstave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Kranj, s katerimi smo ga spoznali kot duhovitega karikaturista in izjemnega risarja.
Zmago Puhar že vse svoje življenje živi in ustvarja v Kranju. Kot vsi v rodbini Puhar, v vseh generacijah, vse do izumitelja fotografije na steklo, Janeza Puharja, nazaj, tudi akademski slikar Zmago Puhar mestu daje svoj pečat – s predanim in nesebičnim pedagoškim delom, z organizacijo številnih odmevnih likovnih projektov, s stvaritvami trajne vrednosti na likovnem in grafičnem področju in nenazadnje kot osebnost, ki izstopa s svojo neomajno poštenostjo, skromnostjo in resnim odnosom do dela.
Zato predlagam, da akademskemu slikarju Zmagu Puharju za več kot 30-letno delo na področju likovnega ustvarjanja, promocije Kranja in pedagoškega dela Mestna občina Kranj podeli »Veliko Prešernovo plaketo za uspešno delo na področju kulture.«

BIOGRAFIJA
Domačin Zmago Puhar se že od diplome na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost leta posveča različnim likovnim aktivnostim. Po številnih samostojnih in skupinskih razstavah ga pozna domača in tuja likovna publika.

Na slikah Zmaga Puharja se realnost utaplja v abstraktnosti in abstraktnost asociira na predmetnost. Videno, konkretno prinaša ustvarjalni impulz, a končna stvaritev se pogosto iz prepoznavnosti prevesi na področje nepredmetnega slikarstva. Avtorja namreč v procesu snovanja vodita predvsem stiliziranje in omejevanje na bistveno. Tako je nastal osebno izoblikovan, svojski likovni jezik, ki ga je Puhar na študijskih temeljih dograjeval v smereh, ki so zaznamovale umetnost sedaj že preteklega stoletja. Znotraj modernizma mu je bil blizu predvsem ekspresionizem, kubizem in priljubljeni konstruktivizem. Navdušilo ga je tudi abstraktno slikarstvo, informel, pop-art, nova podoba in postmodernizem. Znotraj heterogenih trendov in smeri sodobne umetnosti se je avtor znal bogatiti, ne pa se slepo podrediti posameznim smernicam. Tako je ustvaril avtonomen likovni izraz, konglomerat usmeritev, ki jih je podredil lastnim videnjem, doživljanjem in hotenjem.

Njegove slikovne površine učinkujejo enovito, čeprav se v njih srečujeta dva svetova. Na nek način sta si nasprotujoča, po drugi strani pa se njuni vlogi dopolnjujeta. Puharjevi slikovni ekrani razodevajo, kako pomembna je avtorju risba. Kot polnomočno izrazno sredstvo suvereno nastopa na dani površini. Avtorju predstavlja nekakšno konstrukcijsko sredstvo. A za trdno zgrajeno in likovno prepričljivo telo slike je nujno potrebno enakovredno vključevanje barvnih partij. Torej črta dopolnjuje barvo in obratno, ali kontura ni nič drugega kot njena sled. Njuna vloga je enakovredna. Karakterja, ki ju slikarjevi izrazni osnovi prinašata, pa sta si v marsičem nasprotujoča. Kontroliranosti sledi spontanost, racionalno učinkujoči risbi čustvene dimenzije barve, igrivosti umirjenost, ostrini mehkoba, nežnosti odločnost … Na slikovni površini tako nastaja igra prepletanj, dopolnjevanj, pa tudi izključevanj. Nastajajo čvrste kompozicije, ki prekipevajo v življenjskem ritmu in nam razgalijo njegovo resničnost. Prinašajo osebne, pogosto popolnoma neprepoznavne poglede na otipljivo realnost(Pogled navzdol, Kompozicija, Geometrijska kompozicija). Ti se skrivajo za posredovanimi vtisi, omejenimi na slikarjevo bistvo, v poigravanju s posameznimi znakovnimi podobami, ki pogosto dajejo celoti vtis dekorativnosti, v premišljeno organiziranem likovnem prostoru.

Na zamejeni ravni površini avtor ustvarja virtualno, možno interpretacijo prostorskih razsežnosti. To so ambienti omejene, zelo pogosto pa v neskončnost razprostrte likovne igre. V njih se razživita poteza in barva. Lahkotni sta. Še več, celo igrivo razposajeni. Z barvo in črto nabit slikarjev svet na trenutke učinkuje kot kaotičen spoj in vendar se zdi, da posamezne znakovne podobe, natančneje barvne sledi, na oder vstopajo po nekakšnem redu, morda nezavednem, vendar nekje globoko v avtorju zakoreninjenem. Puharjeva likovna igra ima torej določene zakonitosti, določen ritem. Njegove stvaritve vodijo gledalčevo oko preko slikovnega okvira in odpirajo pogled skozi večplasten skelet v globino slikovnega prizorišča. Avtor na nekaterih slikah pripoved zamejuje in ukaluplja v nekakšen organski svet, v forme, ki asociirajo na rastlinske oblike in s tem ohranja tesnejšo navezanost na videno stvarnost. V opisu najdemo celo svojstvene krajine, zaznamovane s povsem osebnim predstavitvenim svetom tovrstne motivike. Tudi znotraj tako zasnovanih področij likovna zgodba pestrosti in igrivosti nadaljuje svoj polet. Da, likovna igra. Svobodna in brezmejna je, tudi takrat ko je ujeta v motiv, v stilizirano nakazan vsebinski temelj.

V ponavljanju barv, beleženju sorodnih oblik oz. puščanju sledi, v njihovem prepletanju in večkratnem vključevanju na odrske kulise je čutiti dinamiko in živost. Prav zaradi tako organiziranega slikovnega odra v Puharjevi izpovedi zaslutimo še eno, dodatno dimenzijo. To je čas.

In kaj bi si sploh lahko še želeli? Avtor nam je pričaral prostor. In čas. Obe razsežnosti pa je odel v barvit opoj. Če je barva tista, s katero izražamo čustva, občutke, razpoloženje, potem so Puharjeve slike prežete predvsem s svetlobo, s soncem, optimizmom, srečo, ljubeznijo, včasih s komaj sluteno, vendar žal v resničnosti vselej prisotno drugo, drugačno platjo življenja. A v njih je veliko tistega, kar je lepega za oko, kar balzamično učinkuje na dušo; pa tudi tistega, kar nas vodi v neslutene globine, v iskanje pomenljivejšega, pomensko globljega. Na njih so videne neštete sledi, morda začrtane življenjske poti. So življenje samo, njegova resničnost, vizija ali iluzija.

Anamarija Stibilj Šajn

Zmago Puhar želi pri slikarskem delovanju doseči sožitje med načrtovanim in sproščenim pristopom. Z živahnimi, a vselej medsebojno usklajenimi potezami prekrito likovno površino redno zameji s ploskvami barve in po njihovi zaslugi oblikuje motiv: pejsaž, veduto, detajl iz rastlinskega ali živalskega sveta ... Na prvi pogled barvno razigrana dela so rezultat preudarne likovne strategije, ki bolj kot v slikarskih postopkih temelji na trdno začrtani risarski potezi, na kar nas posredno opozarja tudi vrsta drobnih del s tušem.

dr. Damir Globočnik